Kako potekajo božično-novoletni prazniki v Sloveniji?
Advent: Praznični čas se začne štiri tedne pred božičem z adventom. V tem času se prižigajo sveče na adventnem vencu, ljudje pa se pripravljajo na praznike.
Miklavž: 6. decembra praznujemo praznik svetega Miklavža, najstarejšega decembrskega moža, ki otrokom prinaša darila. Običajno je upodobljen kot visok moški v škofovski obleki, ki nosi značilno kapo in pastirsko palico. Ima dolgo belo brado, kar simbolizira njegovo starost in modrost, v rokah pa pogosto drži debelo knjigo, v kateri so zapisana imena otrok. Miklavž, znan tudi kot sveti Nikolaj, je živel na prehodu iz 3. v 4. stoletje in bil škof v mestu Mira. Bil je znan po svoji dobroti in darežljivosti, kar je privedlo do njegovega statusa svetnika. Legende o njem vključujejo zgodbe o tem, kako je na skrivaj obdaril tri revna dekleta, da so se lahko poročila.
Miklavževanje je star običaj, kjer se mladi fantje na predvečer godu Sv. Nikolaja, 5. decembra, vsako leto preoblečejo v parkeljne in v spremstvu Miklavža obiskujejo otroke, dekleta in starejše vaščane. Predstavljajo dobre duhove, ki s svojim ropotom preganjajo zle zimske duhove iz ljudi, hiš in celotne vasi.
Božič: Praznik Jezusovega rojstva, 25. decembra, je osrednji praznik tega časa. Na božični večer se družine zberejo ob bogato obloženih mizah, kjer pogosto postrežejo ribje jedi, pečenko in sladice, kot so tradicionalna orehova potica in piškoti. Pogosto okrasijo božično drevesce, kar je pomemben del praznovanja, v katoliških družinah pa postavijo tudi jaslice. Na božični dan se običajno udeležijo maše, mnoge družine pa si izmenjujejo darila. Praznovanje se nadaljuje tudi naslednji dan, na dan svetega Štefana oziroma dan samostojnosti in enotnosti, ko se obiskujejo sorodniki in prijatelji. Vsaka regija v Sloveniji ima svoje posebne običaje, vendar skupno rdečo nit predstavljata družinsko povezovanje in praznovanje ljubezni ter miru.
Na Brezjah obstaja muzej jaslic: https://slovenia.si/sl/umetnost-in-kulturna-dediscina/muzej-jaslic-brezje
Novo leto: Novo leto se praznuje na zadnjo decembrsko noč, to je 31. decembra – silvestrski večer. Ljudje se zbirajo na silvestrovanjih (zabavah) in ob polnoči nazdravljajo novemu letu. Tradicionalno se zapoje in zapleše na pesem Alfija Nipiča: Silvestrski poljub.
Epifanija: 6. januarja Katoliška cerkev praznuje epifanijo oziroma praznik svetih treh kraljev, ki zaključuje božični čas. To je dan, ko se tradicionalno odstranjuje božično drevo.
V obdobju božično-novoletnih praznikov so v mestih pogosti številni božični sejmi, kjer ljudje kupujejo darila, okraske in lokalne dobrote. Prazniki so čas druženja, obdarovanja in praznovanja tradicije.
ZIMSKI SOLSTICIJ – praznovanje v preteklosti
Zimski solsticij tudi zimski sončev obrat (21. ali 22. 12.) je dan v letu, ko je noč resnično najdaljša, in naznanjuje ponovno rojstvo sonca.
Slovenski predniki so takrat kurili zimske kresove – ogenj kot simbol sonca – in se družili ob obredih. Pavel Medvešek, zapisovalec ljudske dediščine, pravi, da so v ogenj predniki v Posočju – kot zahvale in prošnje bogu – soncu metali sveže lovorove in brinove veje.
Gospodinje so pripravljale praznične jedi in pletle venčke. Košček sušca – okroglega hlebčka – so darovali ognju, pili pa so ciber – pijačo iz suhih hrastovih listov, ki naj bi pomagal preprečevati in zdraviti različne zimske bolezni.
Fantje so skrbeli, da kres ni ugasnil, nato pa so prižgali drevesne gobe in jih odnesli tistim brez ognja. Iz dogorjenega kresa so domov odnesli žerjavico ter na domačem ognjišču zakurili nov ogenj kot simbol novega cikla, novega leta …
Vse hiše so ob ognjiščih imele obešeno belo omelo (edina zimzelena rastlina raste iz drevesa in nima neposrednega stika z zemljo), kjer je ostala do naslednjega zimskega solsticija …
SLOVENSKA BOŽIČNO-NOVOLETNA GLASBA
Alfi Nipič – Silvestrski poljub, Jan Plestenjak – Za božič bom sam, 4 Fun – Ko pade noč, Iztok Mlakar – Božična, Miran Rudan in Manca Špik – Božič je za vse, Na božično noč, Sveta noč (različni izvajalci), Bela snežinka …
In še nekaj božično-novoletnih voščil (iz spletne strani: https://verzi.instashop.si/bozicni-verzi-in-novoletna-voscila/)
Nasmeh je najlepši božični okrasek,
objem pa najlepše božično darilo.
Le teh ti želim veliko, vsaj toliko,
kot se belih snežink spusti na tla,
takrat, ko sneženju ni videti konca.
So poti, ki vodijo v nove kraje,
so poti, na katerih se marsikaj doživi,
so poti, ki vodijo v nova spoznanja,
in so poti, ki vodijo v srca ljudi.
Vesel božič!
Ko prižgejo božične se luči,
vsak v srcu si nekaj zaželi.
Naj božič bo prijazen,
naj bodo prijazni v njem ljudje,
naj misli bodo iskrene in veselo bo srce.
Na novega leta dan odženi vse skrbi stran,
široko se nasmej in v prihodnost poglej!
Veliko sreče in lepih sanj,
naj vam prinese božični dan,
novo leto pa naj zaživi,
radosti polno brez solza in skrbi.
Želim vam miren božič ter uspešno in ljubeznivo leto 2025! Srečno!
VPRAŠANJA:
- Kateri dnevi sodijo k božično-novoletnim praznikom?
- Kaj dela Miklavž?
- Katera je tradicionalna slaščica za božič?
- Kako se imenuje zadnja noč v letu?
- Kdaj je zimski solsticij?
Odgovori:
- Advent, Miklavž, zimski solsticij, božič, novo leto, epifanija.
- Miklavž obdaruje pridne otroke.
- Tradicionalna praznična slovenska slaščica je potica.
- Zadnja noč v letu se imenuje Silvestrska noč.
- Zimski sončev obrat je 21. ali 22. 12.
