DRUŽINA
France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi na Gorenjskem.
Mati / mama se je imenovala Mina, očetovo ime je bilo Šimen.
Družina je imela 10 članov, 8 otrok. France je bil 3. otrok in 1. sin, imel je 5 sester in 2 brata.
Družina se je ukvarjala s kmetijstvom, sadjarstvom in prevozništvom. Mama je bila izobražena in ambiciozna, želela je otrokom omogočiti meščansko življenje, zato jih je naučila brati in pisati ter jih poslala k stricem duhovnikom, da so se učili tudi pri njih.
ŠOLANJE
France je bil zelo pameten učenec, zato so je najprej, pri osmih letih, učil pri stricu Jožefu, ki je bil duhovnik.
Ko je bil star 10 let, je začel obiskovati šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličen učenec zapisan v zlato knjigo. Leta 1812 je šolanje nadaljeval v Ljubljani in 1813 začel obiskovati gimnazijo. Po končani gimnaziji je dve leti v Ljubljani študiral še filozofijo, 1821 pa na Dunaju končal še tretji letnik. Leta 1824 se je na Dunaju vpisal na dunajsko pravno fakulteto. Študij je dokončal leta 1828 in postal doktor prava. Leta 1832 je v Celovcu opravil sodniško-odvetniški izpit.
ZAPOSLITEV
Leta 1828 se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in dobil svojo prvo službo: bil je odvetniški pripravnik (praktikant).
Ker je potreboval izkušnje za pravniško-sodniški izpit je opravljal še neplačana delovna mesta pri državnem uradu in drugod.
1831-1834 je delal kot praktikant v odvetniški pisarni dr. Baumgartna.
Od leta 1834-1846 je delal pri prijatelju, podporniku narodnega prebujenja, odvetniku Blažu Crobathu.
Leta 1846 je bila odobrena šesta Prešernova prošnja za samostojno odvetniško mesto v Kranju, kjer je ostal do svoje smrti.
Ker je kot odvetniški pripravnik potreboval prakso za izpit, je brez plačila delal tudi v pisarni Antona von Scheuchenstuela. Ko se je odprlo mesto s plačo, je zanj zaprosil, a ga je odvetnik dodelil svojemu sinu Jožefu. Ta isti Jože pa mu je poleg plačanega dela ‘prevzel’ tudi veliko ljubezen …
LJUBEZEN
France Prešeren sreče v ljubezni ni našel. Na njegovo življenje in poezijo sta najbolj vplivali dve ženski:
6. 4. 1833 je v v Trnovski cerkvi v Ljubljani France srečal Julijo Primic in se vanjo usodno zaljubil, nakar je postala njegova muza – navdih za veliko njegovih pesmi.
Julija se je rodila 30. 5. 1816 in je bila hči ene najbogatejših ljubljanskih trgovk. Bila je drugorojeni otrok, njo in starejšega brata je mati vzgajala sama, kajti Julijin oče je za jetiko umrl dva meseca po njenem rojstvu.
Vzgojena je bila po strogih meščanskih pravilih, bila stroga in zadržana. Ker je veljala za eno bogatejših in lepših ljubljanskih dedinj, se je smela družiti le z vrstniki iz uglednih družin. Bila je 16 let mlajša od Prešerna, po dolgem materinem vztrajanju se je leta 1839 poročila z 8 let starejšim sinom bavarskega pravnika Jožefom von Scheuchenstuelom. V zakonu mu je rodila pet otrok, družina pa se je leta 1850 preselila v Novo mesto. Zaradi hude srčne bolezni je umrla, stara komaj 48 let. Pokopana je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu, kjer ji je mož dal postaviti spomenik.
1834 je izšel Francetov Sonetni venec, ki ga je z akrostihom posvetil Juliji, kar pa mladi dami oziroma njeni materi ni najbolj ugajalo. France je bil namreč reven pesnik, politično nesprejemljiv, in torej neprimeren snubec za bogato dedinjo. Pravzaprav ni znano, ali sta sploh kdaj govorila med seboj, je pa o njiju oziroma tej neuslišani pesnikovi ljubezni govorila vsa Ljubljana.
Danes sta združena po smrti. Na pročelju stavbe v Ljubljani, v kateri je Julija živela v svoji mladosti, stoji spominska plošča, posvečena Juliji, s katere se gledata s pesnikom oziroma njegovim spomenikom na bližnjem Prešernovem trgu.
France Prešeren je imel tri otroke, materi svojih otrok, Ani Jelovškovi, pa posvetil le eno pesem – Nezakonska mati.
Ana Jelovšek (1823-1875) je bila rojena v revni družini, njena krstna botra je bila mati Julije Primic. France jo je spoznal, ko je stara 13 let delala kot guvernanta / pestunja. Čeprav je veljala za lepo, živahno dekle, ki je moškim všeč, najprej nanj ni naredila vtisa.
Kasneje se je med njima razvila erotična zveza, v kateri so se jima izven zakona rodili trije nezakonski otroci, ki jih je Ana dala v rejo, kar ji je France močno zameril. Prešeren je bil zavrt in plah moški, Ana pa veselo in precej brezbrižno dekle. O ‘globini’ njunega odnosa priča anekdota, ki jo je zapisala njuna hči, Ernestina Jelovšek:
Ko je Andrej Smole na godovni večerji, hrana je že bila na mizi, nenadoma omahnil in umrl v pesnikovem naročju, je Prešeren ves potrt iskal tolažbe pri svoji ljubici. Njena reakcija pa je bila: “Ja, kdo je pa potem zajca snedel”? pravi zapis na: http://www.preseren.net/slo/2-1-9_ziv-pijem.asp
ŽIVLJENJE IN SMRT
France je bil dobrosrčen moški, ki so ga otroci klicali z vzdevkom dr. Fig, kajti v svojem dolgem črnem plašču oziroma njegovih žepih je nosil suhe fige in jih delil otrokom. Kot odvetnik je brezplačno zastopal kmete, velikokrat reveže in ni izkoristil možnosti za zaslužek. Srečal se je s številnimi zavrnitvami, tako na ljubezenskem področju kot tudi ustvarjalnem in delovnem. Vse bolj je svojo nesrečo ‘utapljal’ v alkoholu. Njegovi prijatelji so umrli, bil je nerazumljen in nezaželen, tako je 8. 2. 1849 v Kranju nesrečen in povsem brez denarja umrl za trebušno vodenico.
PRIJATELJI / SODOBNIKI
Janez Bleiweis je bil slovenski politi, narodni voditelj, izdajatelj Kmetijskih in rokodelskih novic. Zaslužen je bil za objavo Prešernovih pesmi in postavitev spomenika pesniku na pokopališču v Kranju.
Matija Čop (1797-1835) je bil Prešernov dober prijatelj in literarni mentor. Takrat je bil eden najbolj izobraženih Slovencev, profesor in bibliotekar v Ljubljani. Govoril je 19 jezikov in poznal vso takratno svetovno poezijo. Prešernu je pomagal z nasveti, kritikami, skupaj sta ‘bojevala’ slovensko abecedno vojno. Po njegovi smrti (utopitvi v Savi) mu je Prešeren posvetil sonet v epu Krst pri Savici.
Miha Kastelic (1796-1868) je bil ustanovitelj in urednik Kranjske Čbelice, zbornika v katerem so izhajale slovenske, večinoma Prešernove pesmi – takrat je bil to najpomembnejši medij za razvoj slovenske literature.
Andrej Smole (1800-1840) je bil dober Prešernov prijatelj in literarni sodelavec. Zbiral je ljudsko gradivo in ga skupaj s Prešernom tudi obljavljal.
Dolenjski pisatelj Janez Trdina je o prijateljstvu med Smoletom in Prešernom zapisal sledeče besede, najdene na spletu: http://www.preseren.net/slo/5-1_sodobniki/5-1-4_janez_trdina.asp
Pesnik s prijateljem Smoletom v Prežeku
Smole je prebival pozimi navadno v Ljubljani, poleti pa ali v kakih toplicah ali v Prežeku. Petrič veli, da ga ne more dosti hvaliti. Prihodke da je zapravljal tako čez mero nepremišljeno, da mu je dostikrat zmanjkalo denarja za najpotrebnejše reči, na primer za sol. Neprenehoma so morali ljudje čakati za plačo ali pa še celo posojati. Gostoljuben je bil brez konca in kraja. Prijateljem ni stregel le z najboljšim domačim vinom, ampak tudi z dragim šampanjcem. Kak posebno vesel večer je šla rakom žvižgat cela košara buteljk. Spat se ni mogel lahko spraviti, pred eno uro po polnoči ni legel nikoli, včasih je blagoval z društvom do treh in tudi do belega dne.
Enkrat ga je pohodil Prešeren (menda leta 1839) in ostal pri njem dobre tri tedne. Imela sta direndaj, da nikoli takega. Šampanjec je tekel curkoma. Kaj sta se menila in čemu sta se tako neusmiljeno krohotala, malo izobraženi oskrbnik ni mogel razumeti. V posteljo sta hodila ob dveh in ob treh, potem pa spala kakor klade in smrčala strahovito, da se je po vsem gradu čulo, do enajstih in tudi do poldne. Čez nekoliko dni se jima je pridružil še turnski grof, pesnik Anastazij Grun. Zdaj šele se je začela črna vojska. Hrum in šum razposajenih gospodov se je razlegal cele dni in noči, vsa družina je govorila: “Takih norcev še grad ni videl.” Na srečo je trajalo to samo tri dni. Ko je Turnski odrinil, sta morala razsajati sama.
NAJPOMEMBNEJŠE PREŠERNOVO DELO
Njegove prve pesmi segajo v čas študija na Dunaju. Leta 1825 je napisal cel zvezek pesmi in jih dal oceniti Jerneju Kopitarju (dvornemu bibliotekarju in cenzorju, takrat veliki literarni avtoriteti). Ta mu je svetoval naj jih pospravi ter čez leta znova prebere in popravi, a jih je Prešeren z izjemo treh nato vse uničil.
Prešernova prva objavljena pesem je bila Dekletam, leta 1827.
Leta 1833 je napisal Sonetni venec, ki je sestavljen iz 14 sonetov in 15. soneta – akrostiha, ki ga je Prešeren naslovil z Magistrale in je sestavljen iz začetenih črk imena Prešernove muze Primičeve Julije.
Leta 1847 izidejo Poezije, zbirka Prešernovih pesmi, med katere sodi tudi Zdravljica (takrat s cenzurirano 3. kitico), ki jo je pesnik spesnil po navdihu gesla francoske revolucije. Z nekaj spremembami je bila Zdravljica objavljena leta 1848, Slovenci pa so si jo razlagali kot idejo o zedinjeni Sloveniji. V tej likovni pesmi (kitice spominjajo na obliko kozarca za vino) je Prešeren predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov.
7. kitica Zdravljice je besedilo himne Republike Slovenije.
V Poezijah je izšla tudi epsko-lirska pesnitev, posvečena Matiji Čopu: Krst pri Savici, sestavljena iz treh delov: Matiju Čopu, Uvod, Krst.
Prešeren je pesnitev začel pisati po prijateljevi smrti in jo 1836 najprej izdal v samozaložbi. Teme pesnitve zajemajo ljudsko, narodno zgodovinsko, bivanjsko in pesniško tematiko, v ospredju pa nastopa verska tematika. Opisuje obdobje pokristjanjevanja alpskih Slovanov v 8. stoletju, zadnji upor poganov, nakar je Karantaniji (prvi ‘slovenski samostojni državi’) zavladal krščanski knez, v delu imenovan Valjhun.
- V mladostnem obdobju (do 1828): je pisal lahkotne ljubezenske pesmi, prevladoval je optimizem;
- V zrelem obdobju (1828-1840): je opisoval visoko romantično ljubezen, prevladovali so pesimizem, nasprotje med ideali, obup …
- V poznem obdobju (1840-1846): se vidi umiritev, Prešeren opusti visoke romantične teme in prehaja k vsakdanjim …
ZAKAJ JE FRANCE PREŠEREN POMEMBEN ZA SLOVENSKO KULTURO?
S svojo poezijo in delovanjem je kultiviral slovenski jezik in ga usposobil za izražanje najzahtevnejših vsebin. Bil je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal z evropskimi pesniki in pisatelji, v najzahtevnejših oblikah je izpovedal osebno intimo in jo povezal z narodno in socialnoproblematiko. Veliko je prispeval h krepitvi slovenske narodne zavesti in kulturne identitete. Največji pomen za Slovence nosi Zdravljica kot slovenska himna, njegova podoba je krasila bankovec za tisoč tolarjev, obris njegovega portreta in rokopis prvega verza himne najdemo na kovancu za 2 €, po Sloveniji so razpredene mnoge ceste, ulice in spomeniki, najbolj znamenit pa stoji na Prešernovem trgu v Ljubljani.
8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik je dela prost dan, ki ga zaznamuje osrednja proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrade Prešernovega sklada, najvišjim dosežkom na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. V počastitev kulturnega praznika se na ta dan po Sloveniji odvijajo različne prireditve, večina muzejev in gledališč pa ta dan nudijo brezplačen ogled.
Z ljubeznijo do Prešerna kot velikega človeka, intelektualca, romantičnega pesnika, budilca slovenskega naroda ter s spoštovanjem do njegovega težkega, a vseeno ustvarjalno plodnega življenja izkazujemo spoštovanje in ljubezen do domovine, jezika in slovenskega naroda.
Kot pravi prof. Igor Grdina: “Je kratko malo naš pesniški genij. Spremlja nas od rojstva do smrti. Časi se spreminjajo, Prešernovo delo pa ostaja čvrsta skala neminljive lepote v razpenjenem morju minevanja.“
PREŠERNOV DAN 2025, DOGODKI IN PRIREDITVE
https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/preserno-v-ljubljani, https://www.celje.info/kultura/slovenski-kulturni-praznik-2025-kam-v-celju/, https://www.kinodvor.org/presernov-dan-2025-v-kinodvoru/, https://www.zavod-ksb.si/8-februar-2025-slovenski-kulturni-praznik-presernov-dan/, https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/dogodki-in-prireditve/vsi-dogodki-in-prireditve/17717-presernov-dan-v-mariboru-brezplacne-prireditve/, https://visitptuj.eu/dozivite-ptuj/aktualni-dogodki/presernov-dan-slovenski-kulturni-praznik-2025/, https://visitkoper.si/prireditve/karavana-kulture-2025/, https://center-izola.si/presernov-dan-v-art-kinu-odeon-izola/, https://dolenjskilist.svet24.si/2025/02/08/298782/vodnik/obvestila/presernov_dan_mestni_muzej_in_galerija/, https://lokalno.svet24.si/2025/02/08/298782/napovedniki/presernov_dan_mestni_muzej_in_galerija/
in največja prireditev, seveda v Kranju: https://www.kranj.si/kranj-moje-mesto/dogodki/8/2/2025/presernov-smenj-2025
VPRAŠANJA:
- Kdaj se je rodil in kdaj je umrl France Prešeren? V katerem stoletju je ustvarjal?
- Kaj je bil France po poklicu?
- Kako je naslov pesmi, katere 7. kitica je slovenska himna?
- Kako je naslov zbirki njegovih pesmi?
- Komu je posvetil akrostih v Sonetnem vencu?
- Kdo je bila mati njegovih otrok?
- Komu je posvetil uvodni sonet v epu Krst pri Savici?
- Kje je umrl France Prešeren?
ODGOVORI:
- France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 in umrl 8. 2. 1849. Ustvarjal je v devetem stoletju.
- France Prešeren je bil po poklicu pravnik (odvetnik).
- Pesmi je naslov Zdravljica.
- Zbirki njegovih pesmi je naslov Poezije.
- Akrostih je posvetil platonski ljubezni Juliji Primic.
- Mati njegovih otrok je bila Ana Jelovšek.
- Uvodni sonet v Krstu pri Savici je posvetil prijatelju Matiju Čopu.
- France Prešeren je umrl v Kranju.
POSLUŠAJ pesem Franceta Prešerna z naslovom O Vrba, ki jo je uglasbil in odpel slovenski pevec Vlado Kreslin. O čem poje? Besedilo najdeš na: http://www.preseren.net/slo/3_poezije/91_o_vrba.asp
Prešernove pesmi je uglasbil tudi slovenski komik, voditelj in glasbenik. Najdeš jih na youtubu, to pa je povezava do ene izmed njih: https://www.youtube.com/watch?v=_LLZO6h6Fa0
Zvočne posnetke Prešernovih pesmi skupaj z besedili najdeš tudi na tem youtube kanalu: https://www.youtube.com/@slovenskakultura2036
Dobro, zdaj si pripravljen-a še na kviz z milijonarjem. 🙂 Na tej povezavi najdeš datoteko ptt, jo naložiš na računalnik ali telefon in srečno! https://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=3625
